Čeprav nanj radi pozabimo, je odvoz zelenega odpada bistven
Ne glede na to ali obrezujemo grmovnice, kosimo travo, grabimo listje ali pa podiramo drevesa, moramo ustrezno poskrbeti za odvoz zelenega odpada, saj ta lahko bistveno pripomore k nadaljnji rasti drevnin na našem vrtu. Dejstvo je, da večji kot je vrt, več je tudi odpadka, a kadar tega zaradi prostorske stiske ali kakšnega drugega razloga nimamo možnosti obdelovati v bližini lastnega doma, je najbolje naročiti odvoz zelenega odpada. Čeprav gre sicer za naravne odpadke, te zaradi svoje velikosti, oblike in teže ne smemo odlagati med ostale, niti med ekološke. Biorazgradljive materiale, ki nastanejo kot posledica dela na vrtovih, zelenicah, v sadovnjakih in gozdovih, v katere sodijo vsi odpadki (rože, plevel, listje, veje, trava itn.), je priporočljivo kompostirati ločeno, saj se hitrosti njihove razgradnje medsebojno razlikujejo.
Podiranje drevesa, denimo, je opravilo, ki poskrbi za veliko količino odpadkov, zato zanje velja poskrbeti, da bi okolica lahko nemoteno živela naprej. Tudi večina slovenskih občin nudi nalaganje in odvoz vejevja, hlodovine, listja ter drugih, manjših obreznin. Odvoz zelenega odpada poteka v pomladnih mesecih, medtem ko se kompostiranje izvaja na točno določenem (občinskem) mestu, gnojilo pa je nato na voljo vsem zainteresiranim občanom.
Kljub temu je seveda občutek veliko boljši, če za to poskrbimo kar sami, saj na ta način pridobimo preverjeno organsko gnojilo, s katerim izboljšamo samo sestavo prsti, prezračimo tla in povečamo zadrževanje vlage ter toplote v tleh. Sočasno s tem preprečimo nepotrebno onesnaževanje okolja, ker s kompostiranjem predelamo naravne materiale v maso, ki jo ponovno uporabimo, in s tem zemlji vrnemo, kar smo ji poprej odvzeli.
Vendar odvoz zelenega odpada nima nič manjše vrednosti, celo nasprotno, kajti navsezadnje ima les tudi uporabno vrednost, zlasti nadzemni del, kamor sodi deblo s krošnjo. V večini primerov se odrez predela v sekance ali se ga uporabi za bio maso, medtem ko je les čistega dela debla najuporabnejši in lahko iz njega izdelamo raznolike izdelke. Podiranje in odvoz dreves sta zato zelo pomembna; gre za surovine, ki poslužijo za izdelavo različnih izdelkov. Uporabnost je manjša le, če ima les napake, vendar je pomembno znati prepoznati jih in skladno s tem določiti, za kakšne vrste obdelave je posamezno deblo primerno.
Napake lesa
Na drevesno rast vplivajo različni vzroki, vsekakor pa lahko nanje vsaj delno vplivamo s pravilno nego in gojenjem gozdov. Nekatere so značilne za vse drevesne vrste in so zato pogostejše, medtem ko so druge lastne le posameznim vrstam in katere tako redke, da jih najdemo le na točno določeni vrsti drevesa.
Napake načeloma razvrščamo v več skupin:
- Napake, ki se kažejo v zgradbi in obliki lesa: koničnost, krivost, zasukanost lesnih vlaken in grče.
- Napake, ki so posledica naravnih vplivov: poškodbe zaradi mraza, sonca, strele itn.
- Barvne napake: rdeče srce, posivelost in modrenje.
- Napake, ki jih povzročajo žuželke: rovi in razjede.
- Napake, ki so posledica nepravilnega dela: rane, zatesi, razpoke in podobno.
Bistveno pri tem je spoznati samo napako, oceniti njeno velikost in ugotoviti, kako ta vpliva na uporabnost ter kakovost lesa, saj le tako lahko vemo, kakšna je najustreznejša namembnost posameznega debla. Seveda sami ne moremo vedno imeti zadostno količino izkušenj, sploh če se s tem srečujemo le občasno, zato lahko naročimo odvoz zelenega odpada in delo prepustimo strokovnjakom ter na ta način poskrbimo, da bo v naših očeh morda le odpadek, sicer pa surovina s svojo namembnostjo uporabljena kar najustrezneje.
Drevo lahko tudi oboli in rakavost debla prepoznamo po nabreklinah na rastočem drevesu, ki so lahko različno velike in različnih oblik, medtem ko se pojavljajo v raznolikih starostnih obdobjih. Povzročiteljice so glive, ki prodrejo v les skozi poškodovani del drevesa. Ker zdrave celice skušajo prerasti rakavost, vendar ta okuži celotno deblo, tudi njegov zdrav del, nastane zadebelina nepravilne oblike. Lesno tkivo tako doživi popolno spremenljivost, zato debla z rakastimi tvorbami niso uporabna. Izjema so seveda drva in bio masa, za kar zdravost lesa ni pogoj.
Kot vidimo, je dobro poznavanje lastnosti lesa pri posamezni drevesni vrsti izrednega pomena ne glede na namen uporabe posamičnega debla. Tudi zato je odvoz zelenega odpada, pa četudi ta nazadnje pristane le na kompostniku ali se predela v bio maso, še najboljša izbira, ki nam navsezadnje s pleč odvzame dodatno skrb in nam prihrani dragoceni čas.
