Podiranje dreves z dvigalom je lahko učinkovitejše od ročnega

Kadar posedujemo površino, na kateri so zasajena drevesa, najsi bo to sadovnjak ali gozd, moramo poskrbeti za ustrezno nego, ki bo življenjsko dobo posameznega drevesa podaljšala in mu obenem zagotavljala zdravo rast, pa tudi omogočala varnost vsem objektom v bližini, prav tako mimoidočim.

Drevesa imajo različne obsege, vendar je višinsko obrezovanje dreves opravilo, ki se mu preprosto ne moremo izogniti, v primeru starejših gozdnih površin ali sadovnjaka, pa mu zlahka pridamo še podiranje dreves z dvigalom. Ročna opravila so bila sicer še do nedavnega mnogo pogostejša, kar imenujemo ročna tehnika, vendar danes prevladuje uporaba avtodvigala, s pomočjo katerega je delo hitrejše in pogosto tudi učinkovitejše. V obeh primerih gre za strokovno podiranje dreves, če delo le prepustimo strokovnjakom z izkušnjami. Ti znajo najti kompromis med željami stranke in realnimi potrebami drevesa, v okviru tega pa prav tako presodijo, ali je potrebno podiranje dreves z dvigalom ali s pomočjo plezalne tehnike.

Podiranje dreves z dvigalom in mehanizacijo danes poteka z večnamenskimi stroji in traktorskimi priključki, kamor sodijo kombajni in stroji z močnimi hidravličnimi škarjami, kar je še posebno razširjeno v Skandinaviji.

Vendar podiranje dreves z dvigalom ni edino pomembno pri skrbi za drevesa. Morda ima celo večjo vlogo samo spravilo, ki najpogosteje poteka s pomočjo traktorjev, kar je najbolj znana vrsta mehaniziranega spravila. Običajno so kmetijski traktorji dodatno opremljeni oziroma adaptirani.

Najprimernejši so kolesniki, opremljeni z verigami in nadgrajeni z vitlom ter priključkom za vezanje pripenjanje lesa. Verige namreč preprečujejo drsenje, jih pa razlikujemo glede na obliko členov. Pogosto uporabljamo navadne, a imajo mnogo večji učinek tiste, ki imajo med navadnimi členi še vložke. Poleg tega je potrebno traktor spredaj obtežiti, kar se najpogosteje rešuje tako, da v platišče prednjih koles nalijemo svinec ali namestimo prečni drog in poljubno število jeklenih plošč.

Obrezovanje dreves na višini in podiranje dreves z dvigalom sta nevarni opravili, zato je nujno najprej poskrbeti za lastno varnost. Prav zato je pri kakršnikoli vrste stroja najpomembnejša kabina, saj ta zmanjšuje možnost poškodb, do katerih lahko pride v primeru nesreče. Kabina mora namreč vzdržati morebitno prevrnitev in osebo v notranjosti obvarovati.

Poznamo tri najpogostejše oblike mehanizacije:

• Zgibnike

Gre za zgibne traktorje, ki imajo posebno konstrukcijo, saj so narejeni iz dveh medsebojno gibljivo spojenih delov. Ni zanemarljivo niti, da so vsa štiri kolesa enako velika in pogonska, zato zadnja kolesa sledijo prednjim po istih kolesnicah. Tudi teža je pri zgibnikih dobro razporejena; ti imajo dokaj visoko oddaljenost najnižje točke traktorja od tal, zato se precej dobro prilagajajo terenskim razmeram in premagovanju strmin.

• Goseničarji

Ti imajo namesto gumijastih koles gosenice, a imajo te tako prednosti kot slabosti. Dejstvo je, da so goseničarji v Sloveniji dokaj redko v uporabi, saj so v primerjavi s kolesniki mnogo težji, poleg tega so precej nižji. Težava, s katero se srečujemo pri njih, je tudi ta, da z njimi ne smemo na javne ceste, kar pomeni, da jih je potrebno naložiti na transportno vozilo in jih premestiti na lokacijo, kjer jih potrebujemo. So tudi mnogo počasnejši od kolesnikov, vendar pa imajo večjo vlečno silo. Z njimi prav tako nedvomno mnogo lažje premagujemo ovire in strmine, zaradi širokih gosenic pa se pritisk porazdeli na večjo površino, zaradi česar prihaja do manjših poškodb gozdnatih tal.

• Gozdni žični žerjavi

Na Tolminskem je tradicija gozdnih žičnih žerjavov dolga in ob tem še nadvse izpopolnjena. Izpodrinili so klasične žičnice, saj imajo to prednost, da z njimi les spravljamo v različne smeri, tako navzdol kot navzgor. In ker les potuje po napeti žični vrvi, ga pri tovrstnem spravilu ne poškodujemo, v najslabšem primeru minimalno, ker je večji del poti opravljen po zraku. Prednost gozdnih žičnih žerjavov je še ta, da so izredno hitro postavljeni, vendar je učinek manjši tem daljša je linija.

Živimo torej v časih, ko ročna dela niso več pretirano cenjena in tudi njihova učinkovitost postaja vprašljiva, saj svet stremi k temu, da se v kar najkrajšem času opravi kar največ. Tudi zato podiranje dreves z dvigalom in spravilo s traktorjem prevladujeta, pri čemer mehanizacija pravzaprav ob vseh ostalih prednostih zmanjšuje možnost poškodb lesa, iz katerega lahko izdelamo različne sortimente, res pa je, da samo delo na ta način postaja dokaj brezosebno.