Obrezovanje žive meje kdaj zahteva drastične posege

Kadar želimo medsebojno ločiti cvetlični vrt od zelenjavnega ali posamezne vrste cvetočih grmovnic, pa tudi skriti zasebni prostor pred neželenimi pogledi neznancev, se je najbolje odločiti za pregrado v obliki žive meje. Ta ne le omejuje zasebni prostor od javnega, temveč čisti zrak in skrbi za večjo pretočnost kisika. Pri vzdrževanju mej je pomembno vedeti le, kdaj je primeren čas za striženje žive meje.

Načini začetnega obrezovanja

Glede na višino ločimo nizke, srednje in visoke žive meje, skladno s tem pa izbiramo tudi primerne drevnine, medtem ko se vzdrževanje razlikuje le toliko, kot se medsebojno razlikujejo zahteve posameznih grmovnic. V splošnem velja, da obrezovanje žive meje spodbuja košato razraščanje, paziti pa je potrebno, da so stebla gosto olistana vse od dna, kajti sicer bo prihajalo do neolistanih zaplat.

Poznamo tri načine začetnega obrezovanja:

• Navadni pušpan, jajčastolistno kalino, črni trn, navadno pamelo, mirtolistni kovačnik in druge sorodne drevnine po presaditvi porežemo do višine petnajst centimetrov nad tlemi.
• Vodilne in dolge stranske poganjke navadnega gabra, navadne leske in navadne bukve skrajšamo za tretjino.
• Pri japonski trdoleski, navadnem rakitovcu, navadni tisi in navadni bodiki vodilnih poganjkov ne obrežemo, skrajšamo pa slabe ali v napačno smer rastoče stranske poganjke.

Umetnost oblikovanja

Kot vsaka dejavnost, tudi striženje žive meje zahteva stopnjevanje oblikovanja iz leta v leto. Skrivnost lepih oblik namreč leži v gostih mejah, ki se lahko razrastejo, če škarje za obrezovanje žive meje ne posegajo v notranjost krošnje, zaradi česar se veje lahko gosto olistajo. Razraščanje poganjkov moramo spodbujati predvsem v prvih dveh, treh letih, medtem ko za samo ohranjanje oblike, kar velja za starejše in počasi rastoče drevnine, zadostuje obrezovanje žive meje enkrat letno. Vse našteto seveda velja za listopadne drevnine, medtem ko obrezovanje smrekove žive meje in drugih iglavcev nikakor ne sme biti ostro, saj ti dokaj slabo prenašajo vsakršen poseg in ne oblikujejo poganjkov na starem lesu.

Obrezovanje žive meje v primeru prosto rastočih drevnin

Prosto rastočo živo mejo običajno tvorijo posamično posajeni okrasni grmi različnih velikosti. Zato jih ne obrezujemo z željo po ohranitvi oblike, temveč poskrbimo za bujno cvetenje in pazimo, da se grmi pretirano ne razrastejo. Dovolj je redno striženje žive meje, a če želimo grm pomladiti, ga porežemo do tal. Proste žive meje sicer vzdržujemo z naslednjimi ukrepi:

• redčenje metličastih šopov

Krepko rastni grmi razvijejo talne poganjke. Ti so lahko vitalni tudi več let, a se pri vrhu izredno razrastejo, medtem ko so spodnji deli ogoleli. Zato metličaste šope na vrhu približno na tri ali štiri leta razredčimo, po potrebi jih tudi skrajšamo do nižje rastočih poganjkov. Tovrstno obrezovanje žive meje poskrbi za redkejšo mejo v zgornjem delu, kar omogoča, da v spodnji del prispe več svetlobe, s čimer spodbudimo rast novih poganjkov pri dnu drevnine.

• redčenje pri tleh

Tovrstno redčenje je izrednega pomena. Pri tleh moramo odstraniti najkrepkejše in najstarejše poganjke, medtem ko ostalim odstranimo metličaste šope pri vrhu. Pustimo le toliko talnih poganjkov, kolikor je potrebno za nadomeščanje odstranjenih vej.

• obrezovanje na štor

Če se obrezovanje žive meje ni izvajalo več let, do tal porežemo skoraj vse poganjke in pustimo le kakšnih deset mladih, ki bodo izoblikovali novo vejno ogrodje.

Rezanje cipres in drugih iglavcev

Pri vzdrževanju mej se je dobro držati osnovnega načela, odvisnega od dejstva, ali je meja sestavljena iz cvetočih, listopadnih ali zimzelenih drevnin, saj se za striženje žive meje in ostale vzdrževalne ter negovalne ukrepe odločamo glede na potrebe posamične rastline. Za rezanje cipres in večine drugih iglavcev se prvo leto ne odločimo, temveč se opravila lotimo šele od drugega leta rasti, a še takrat jih le vršičkamo. Na splošno velja, da zimzelene drevnine potrebujejo precej manj obrezovanja kot listopadne. V vsakem primeru pa je dobro vedeti, da zdrava in gosta živa meja ne zahteva le urejanja, temveč tudi zalivanje, še posebno v sušnih obdobjih. Enako velja za gnojenje, ki je prav tako eden temeljnih pogojev za zdravo rast drevnin.

Čeprav so žive meje torej dokaj nezahtevne za vzdrževanje, jim velja nameniti nekaj več pozornosti. Navsezadnje drugim rastlinam nudijo naravno zaščito pred neugodnimi vremenskimi razmerami, kakršna sta veter in mraz, a tudi vdorom človeka. Zato ni odveč, če škarje za obrezovanje žive meje vzamemo v roke malce pogosteje in se podamo na delo, saj nam bodo rezultati prinesli vsaj toliko veselja kot samo opravilo, ob katerem se bomo zlahka sprostili in pozabili na čas ter skrbi.