Striženje žive meje moramo izvajati redno in ob primernem času
Nega žive meje se na prvi pogled zdi nadvse preprosta, vendar moramo, vsaj če želimo ohraniti vedno urejen izgled vrta, upoštevati niz pravil. Za obrezovanje žive meje velja, da četudi se ga lotimo ob nepravem času, z njim ne povzročimo veliko škode. V najslabšem primeru bodo drevnine tekom zime izgubile nekaj nezrelih poganjkov. Povsem drugače pa je s striženjem, pri katerem je ključnega pomena rednost in primerni čas izvajanja tega, zato se je pred samim posegom dobro nekoliko podrobneje seznaniti s potrebami in zahtevami samih drevnin.
Oblikovanje se prične s prvim rezom
Da bi se spodnji del žive meje gosto olistal in vrhovi ne bi bili šopasti, je sami obliki potrebno nameniti pozornost že pri prvem striženju. Urejanje žive meje mora namreč stremeti k temu, da je njena oblika pri dnu širša kot na vrhu, saj sicer hitro pride do cepljenja, ki ga povzročita močnejši veter ali v zimskem času sneg. To velja za žive meje vseh višin: nizke, najpogosteje vzgojene iz pušpana; srednje, ki jih običajno tvori gaber; žive meje pa so lahko tudi visoke, denimo iz zasajenih smrek.
Obrezovanje žive meje se razlikuje glede na skupino
Žive meje razlikujemo glede na oblikovanje, pri čemer ima vsaka skupina svoje zakonitosti. O tem, kakšno živo mejo želimo na svojem vrtu in kakšna bo njena funkcija, je nadvse dobro premisliti še preden zasadimo drevnine, saj izbor teh vpliva na končni rezultat, ki ob pravilni izbiri zadovoljuje naše potrebe. Obrezovanje grmovnic je posledično potrebno izvajati redkeje ali pa se potreba po negi vsaj ne povečuje, kot se to zna pripetiti pri neustrezni izbiri drevnin.
Strogo oblikovane žive meje
Kadar želimo ostre oblike, izberemo počasi rastoče zimzelene rastline in iglavce, denimo pušpan, tiso ali božje drevce. Vse njih obrezujemo v togih linijah, najprimernejši čas za urejanje žive meje pa sta julij in avgust, vendar močno spodrezovanje starega lesa izvedemo že maja.
Napol stroge žive meje
Najbolje je, da izberemo rastline, ki rastejo hitreje, čeprav moramo vzeti v zakup, da so te manj trpežne. Primerne so kalina, kovačnik, glog in iglavci. Za to skupino je dovolj obrezovanje žive meje enkrat do dvakrat letno, kar je odvisno predvsem od rasti in želenega standarda. V to skupino sodi večina mej, strižemo pa jih maja ali avgusta. Za te vrste žive meje je nadvse dobra izbira tudi bukev, vendar te prvi dve leti ne strižemo, da se njena rast utrdi, medtem ko jo pozneje urejamo pozno poleti ali zgodaj jeseni. Prav tako priljubljen je lovor, a je neodporen na hladnejše vreme, zato za mrzlo podnebje ni primeren.
Neprisiljene žive meje
Tovrstne meje rastejo kot pregrade, kar najlažje dosežemo s trnatimi rastlinami, kakršne so češmin, divji šipek in vrtnice, še posebno primerno pa je gojenje robid, ki jih moramo zasaditi ob podolžne žice. Prvih nekaj let urejanje žive meje temelji na povezovanju krepkih mladih poganjkov, nakar z njimi ravnamo povsem enako kot bi s posamičnimi rastlinami. Najboljši čas za temeljito obrezovanje žive meje je marec, medtem ko drevnine očistimo že novembra.
Posamezne vrste živih mej zahtevajo posebno skrb
Velja pravilo, da obliko vzdržujemo s striženjem, ki je pomembno za gosto površje. Načeloma zadostuje striženje dvakrat letno, vendar moramo obrezovanje žive meje kdaj izvesti pogosteje, odvisno od tega, ali gre za listopadne ali zimzelene drevnine. Znano je namreč, da zimzelene drevnine potrebujejo veliko manj nege od listopadnih, vendar te nudijo več barvitost skozi vse leto, saj jih opredeljuje spremenljivost.
Listopadne žive meje
Večina tovrstnih mej raste v širino, zaradi česar jih je že ob presaditvi potrebno pri vrhu in ob strani skrajšati. Vendar jih skrajšamo le za tretjino, ne več. Tekom nadaljnjega življenja jih nato krajšamo le zgodaj spomladi, pred začetkom rasti, po potrebi večkrat, predvsem v primeru, ko zrastejo previsoko ali če zaradi pomanjkanja svetlobe pri dnu začnejo goleti. Najpogostejše listopadne žive meje tvorijo gaber, bukev in rdeči listi češmina.
Zimzelene žive meje
Teh prvo leto ne režemo, kajti obrezovanje žive meje je v primeru tise, kleka, pušpana in lovorikovca potrebno šele od drugega leta. Tudi kasneje jih predvsem vršičkamo.
Cvetoče žive meje
Pri cvetočih živih mejah moramo upoštevati naravno razrast grmov, kar pomeni, da te potrebujejo precej širine, da lahko ohranijo naravno obliko. Metuljnik, japonsko kutino, dren, nagnoj, španski bezeg, okrasni ribez, grmasto vrtnico in druge priljubljene cvetoče drevnine pravzaprav ne oblikujemo, temveč z rezjo le spodbujamo cvetenje in pomlajujemo grme.
Urejene meje ob pravilni izbiri drevnin torej ne zahtevajo posebnih ukrepov. Dovolj je, če obrezovanje grmovnic izvajamo v skladu s potrebami posamičnih drevnin in s svojimi posegi vzdržujemo želeno obliko ter poskrbimo za pretočnost zraka in svetlobe tudi pri dnu rastline. Če se držimo le teh dveh skopih pravil, bi naša meja morala izpolniti svoj namen, za kaj več pa je seveda potrebno tudi nekaj več vložka truda in časa.
